V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljamo lahkomiselno poigravanje vlade z javnimi storitvami in javnimi uslužbenci ter manevri, ki smo jim v zadnjih dneh priča v zvezi s tem. Po burnih odzivih na napovedano drastično, bolj ali manj linearno zmanjšanje števila javnih uslužbencev v naslednjih dveh letih, po katerem bi se število javnih uslužbencev zmanjšalo za 10% vsako leto, torej skupaj za 20%, ob upoštevanju nekaterih izjem, je Vlada neposredne podlage za to iz predloga Zakona za izvrševanje proračunov za leti 2027 in 2028 sicer, vsaj zaenkrat, očitno umaknila, vendar kot razumemo v Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja s tem ideja še ni pokopana.

Napoved posvetovalnega referenduma o zmanjševanju števila javnih uslužbencev in njihovega morebitnega prerazporejanja v gospodarstvo je očitno napoved še enega v vrsti referendumov, ki so namenjeni ustvarjanju napetosti v družbi, ki omogočajo populistično  kampanjo in ki ne dajejo odgovorov, ki bi jasno izražali ljudsko voljo. Na to napeljujejo izjave o napovedanem preusposabljanju in prerazporejanju javnih uslužbencev v gospodarstvo, brez odgovorov na vprašanja o tem kako naj bi to izgledalo in koga naj bi ti ukrepi zadevali, brez uspoštevanja dejstva, da so kadri, ki jih v največji meri potrebuje gospodarstvo, povsem drugih profilov, kot so zaposleni v javnem sektorju in predvsem brez analiz sedanjih in bodočih potreb državljank, državljanov in gospodarstva, ki so uporabniki javnih storitev.

Ne glede na to, ali bo do referenduma dejansko prišlo ali ne, želimo jasno poudariti, da bi realizacija ukrepa, kakršen je bil predlagan, pomenila resno poslabšanje kakovosti in dostopnosti javnih storitev, povsem verjetno pa je tudi, da nekaterih storitev v pričakovanem in predpisanem obsegu ne bi bilo več mogoče izvajati.

Opozarjamo, da bi rezi v javne storitve, ki bi jih povzročilo zmanjševanje javnih uslužbencev, močno prizadeli predvsem državljanke in državljane ter gospodarstvo, saj so oboji neposredno ali posredno uporabniki javnih storitev. Če bi se takšen ukrep uresničil, napovedujemo podaljšanje trajanja upravnih in sodnih postopkov, slabšo kakovost in velike težave z organizacijo predšolske vzgoje, izobraževalnega procesa v osnovnih in srednjih šolah ter v visokošolskem izobraževanju, krčenje javnih kulturnih vsebin, krčenje raziskovalnih programov, podaljševanje čakalnih dob v zdravstvu, slabšo dostopnost socialnih storitev, še več težav pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, težave z zagotavljanjem varnosti, tveganja za varnost hrane, nezadostne kapacitete inšpekcijskih organov za nadzor nad izvajanjem zakonov in tako dalje.

Ob idejah o zmanjševanju javnih uslužbencev naj spomnimo na posledice zloglasnega Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je tedaj zaradi podobnega, a vendarle bistveno milejšega ukrepa v javnem sektorju ustvaril nepopravljivo generacijsko vrzel in hudo kadrovsko podhranjenost številnih družbenih podsistemov. Prav takšne poteze tlakujejo prostor za privatizacijo javnih storitev in plačevanje le-teh iz žepa, kar neizogibno vodi v to, da državljanke in državljani ne bi imeli več enakih možnosti za dostop do teh storitev.

Prav dejstvo, da vprašanje zmanjševanja števila javnih uslužbencev ostaja na mizi in se tako ali drugače povezuje tudi z interventnim zakonom, predstavlja tudi najbolj plastičen vpogled v prihodnost, ki čaka slovensko družbo, v kolikor bo uveljavljen Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivke in volivci odločali pozno jeseni na referendumu. Če vlada razmišlja o drastičnih rezih v javne storitve še preden bi bil interventni zakon uveljavljen, lahko v primeru njegove potrditve pričakujemo še bistveno ostrejše reze v javne storitve in socialno državo.

V Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja smo ogorčeni tudi nad dejstvom, da vlada s takšnimi predlogi preverja odzive laične in zainteresirane javnosti, ne da bi se njeni predstavniki v času od nastopa nove vlade enkrat sestali s sindikati javnega sektorja in predstavili svoje načrte, kljub temu, da smo jih k temu večkrat pozivali.

Če poigravanje z usodo javnih storitev kaže na odnos Vlade do državljank in državljanov, priprava in sprejemanje teh ukrepov brez kakršnega koli socialnega dialoga kaže na odnos Vlade do javnih uslužbencev samih.

Jakob Počivavšek

Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja